NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


Testni demo
14.07.2008, 23:07
Zapisano pod: Glasba, personalno in avtorsko, Čista Ljubezen

Bil je malo eksperiment. Malo zato, ker probavam ustvarit demo za…Jazzinity. Manjka marsikaj. Luka in Šiš sta ustvarila atmosfero, malo smo se sklenili in raztuhtali (bilo je dolgo in prijetno popoldne) in tole je nastalo.

Ne pretiravajmo, tole je suh demo, zajebano je pet brez ritmične spremljave. Ajde, ampak – kar sem rekla, sem rekla.

Okej (zdaj mi manjkajo samo še saksofonist, pianist in bas…nekaj simple…):  

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Ne daj se, Ines…
28.06.2008, 05:07
Zapisano pod: Glasba, Petkovi zadetki

Tista misel se mi je dolgo podila po glavi, že zelo dolgo. Jasno mi je bilo, da se bo to nekega dne zgodilo, da se temu ne morem izogniti. Zadelo pa je kot fakina gromozanska kepa toče drevi, ko sem nemočno opazovala mojega saksojčka pred bajto.

In se je zgodilo, kar samo od sebe. Po neverjetni aklimatizacijski dobi, fazi tuhtanja in neprespanih noči (zgolj fraza), neskončnih kemičnih reakcij in bežnih prebliskov. V vsakem zbližanju je točka g, v vsaki kemiji je vrhunec. Ljudje smo nemočna bitja, bebci, če hočete.

In ker je prav tako, da vam ni nič jasno in da določene besede pač ne potrebujejo epiloga, pa sredinočna razmišljanja kar sama od sebe posrkajo labirinte misli, konfuzijo cigaretnega dima in potrebo po še. Sočne, masne in privlačno lepljive misli si pot vedno utirajo navzven, na prostost. Treba vas je zmesti.

Koliko gramov občutljivosti sem pridobila, ko sem se prepeljala skozi Bosno?
Kako daleč je segla roka, ki je potrepljala spomine na morijo in tisto sredo, ko je najprej umrla babica. Spomin na junijsko vročino, pa bizaren pogrebni sprevod, ki so ga na šmarškem pokopališču preletavala letala. Gledala sem mati, kako v črnem brez besed hodi po razgretem makadamu popoldanskega sonca in tiho ihti. Rada je imela svojo mamo.
Meni je bila predaleč.

In vedno znova me pretresejo te njihove zgodbe. Realne v našem nerealnem svetu.

Seveda ljubim. Ljubezen je neukrotljiva in noben gnev ji ne more do živega. Ne gre, če ljubiš, potem ljubiš.

Ne prižigam se na on in ugašam na off. Pragmatizem mi je tujek in beda, racinonalisti me odbijajo. Emocije so del življenja in vsakič ko mi jih kdo zatira, me izgublja. Boleče, ampak svobodno se odlepim, pa če je še tako privlačen. Ne bom rekla, da so jih zjebale mame, zjebali so se sami. Vsak si svoj film dela sam.

Da, prav imaš. To si zaslužim. Nič manj kot to.

(Nema veze sad, pssst, sve če bit samo još gorije. Ti samo šuti…pusti, nek te nosi reka…)

  • Share/Bookmark


Because (pa me tožite, ker uporabljam tuj jezik!)
25.03.2008, 02:03
Zapisano pod: Glasba, Nedeljski zadetki

Evo, avtor želi ostati anonimen (in objavljam, ker mi je vedno bolj všeč):

Ne vidiš me, čeprav sem tu
le dihanje napol v snu
piščal in boben, ti in jaz
ne bodi skromen, zdaj je čas…

tako neskončno sramežljivo
tako otroško in igrivo
tako iz srca in prijazno
ne morem reči, da je prazno…

lahko si laževa, tajiva
lahko priznava in živiva
v tem življenju sva obstala
oba bi rada nekaj dala…

in ni prostora in ni časa
okoli nas je temna masa
v temni masi dve podobi
druga k drugi tiho hodi…

tako neskončno sramežljivo
še vedno zmedeno igrivo
ne morem reči da je prazno
ker iz srca je..in prijazno.

———–

Lep torek!

  • Share/Bookmark


Seksi majk
15.01.2008, 01:33
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, personalno in avtorsko

Že dolgo časa razmišljam o tejle banalnosti: kakšno leglo raznovrstnih in pisanih bakterij – in ali sploh – so mikrofoni?

Neštetokrat sem jih opazovala, ljudi z mikrofoni. Kako se jih nekateri dotikajo z ustnicami (največkrat pevci), nekateri jih prav poljubljajo, tako blizu jih pritisnejo, da lahko z ustnicami in nosom čutijo hladno mrežasto kovino. Roke so potne in dlani drsijo po ročaju.

Mick Jager ima tako presneto velike žnable, da mikrofon v njegovih ustih kar izgine (a ok, on ima najbrž mikrofon zgolj za lastno uporabo).

Se z mikrofoni prenaša herpes?

Je možno, da od predhodnega uporabnika fašemo vnetje dlesni?

Koliko je dejansko packarije tam gor?

Res me zanima, kaj vse se z leti nabere v in na mikrofonu…

Eden od mojih fetišev je pa itak takle (in Dave ga tule precej popljuva), da o Njegovem seksapilu tukaj sploh ne govorim. Mislim, da sem vanj kar malo zaljubljena (v pevca, valda):

YouTube slika preogleda

Bajdvej: ko sem že mislila, da iz te moke ne bo kruha, je zadišalo po svežem, ravno prav zapečenem polnozrnatem kruhu. He, končno si bomo lahko uredili plac. Po treh neuspelih poskusih je zdaj agonija in izdihljavanje naše zasedbe (skupaj s prihodnostjo le-te…) končano. Ni sicer idealna lokacija, a je fajn. Intimni odhajajo, mi prihajamo. In plac je kul.

  • Share/Bookmark


Fsi so venci vejli….
28.12.2007, 01:47
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, personalno in avtorsko

Na božični večer je bil na obisku pri cimru indijski tandem. Imen si nikakor ne morem zapomniti, zagotovo pa so bila eksotična.   Eden od njiju je bil pri Trunkljih često na obisku že za časa Prulske lokacije, drugega sem srečala prvič. Klasika, v zgornji garsonjeri zleknjeni okoli velikanskega screena, prikazovalca vizualij v naši hiši (mimogrede, lastnik je uletel iz Švice in ugotovil, da se je v garaži polica z njegovo šaro sesula na Njun avto…upam, da ne bo praznikov preživljal z nami…)                A, nazaj k Indijcema.     Novinec me je dolgo opazoval, saj sem jaz tudi njega (a to ponavadi počnem).  Ko je spregovoril, sem opazila, da ima na glavi v bistvu štrikano sivo kapo s cofom, prej se mi je zdelo, da so to lasje oviti okoli glave, kot pri babah, se mi zdi: “Aj vil rid jor hend, ken aj?”    Okej, sem rekla, to bi lahko bilo sila zanimivo. In seveda si je moj ego zaželel nekaj podobnega.  Dajmo preverit, kaj bo videl.  Konec koncev me zanima kaj bi se lahko zgodilo in kaj nekdo misli, da bi se lahko zgodilo, če bi jaz verjela, da on misli, da se bo to dejansko zgodilo.        ”Bat ju mast sej naw if ju don vana mi tu tel ju your life”…    Spreletel me je srh, nihče mi noče vedeževat, kje si mene najdu? Ker si tega že dolgo potihem želim, opazovati nekoga, ki mi bere dlan.   Kako dobro me lahko nekdo prebere?   In je začel.   Ajde, po tridesetem me bojda čaka noro življenje, do 15. januarja mi odsvetuje potovanja kam daleč (pravi, do 500 km lahko, dlje raje ne).  Najbolj bizarno mi je predvidel ljubezensko življenje (pajade…),    na dlani pa naj bi bilo še zapisano, da bom imela enega otroka – sina.   Če bo, bo Magua (ampak tega on ni videl v dlani).       Ajde, v analizo se ne bom spuščala.   Mi je pa dogodek dal misliti.               Je to možno, gube na dlaneh, da so naslikane z mojim življenjem?  In da je to usoda, ki je ne morem spremeniti?   “No metr vat ju du, it is ol vriten in jor hends…”                        Da tiste črte in črtice, medtem ko mi nekdo mečka in obrača dlan, pomenijo usodo, življenje, mene?  Aaaaa, ne vem.                                                                                                                                                                                 Je pa tudi rekel, da so moje dlani naporne za branje iz njih. Lahko pa tudi, da je bila kriva zgolj slaba luč v mansardi in kozarec rdečega preveč.        

  • Share/Bookmark


99 zračnih balonov
14.11.2007, 00:35
Zapisano pod: Glasba, MEDIJSKA ČORBA

Če bi iz mene bruhale besede, ki bi lahko ponazorile medijsko čorbo, bi to izgledalo nekako takole:

smešno podlo urejeno prikrito izkoriščeno radio televizija nepotizem bedaki in norci prtljaga inventar staro in zastarelo pomanjkanje komunikacija zlovešče prdenje beda tema suha slama blont lepotec vezalke posiljeno humor zakrito ljerka osemdeseta vasle sorodstvo in prijatelji nesposobnost opredeljevanje strah smola pa taka rtv naročnina praznina novice kovinski hlad ponavljanje neinovativnost črno kuhinja razvrednotenje vrednot bizarno groteska okna vratar sivo vlaga plesen hodniki hierarhija moč žlehtnoba okostnjaki stokostnjaki snobizem robci kravata maska službeni avto prenosni grehi turobno slina polži mehkužci kača jabolko materialistična pravljica sado-mazo povzemanje stres napor in rumeni tisk laž sranje še je upanje vprašaj.

eno od besed sem vtipkala v iskalnik na youtube in dobila tole:

YouTube slika preogleda

Nagradno vprašanje se glasi: katera je bila ključna beseda?

nagrada… hm, še ne vem. če ugotovite, lahko predlagate sami.

dotlej pa, če me kdo potrebuje, bom na Vesti.

PS: tale zapis je namenjen tudi Neni, ki se trenutno potika nekje po Tajskem. najbrž neskončno uživa in najbrž se je zmočila v morski slani vodi. ko bi lahko tudi jaz.

  • Share/Bookmark


Guspa dipl. kult.
20.05.2007, 17:53
Zapisano pod: Glasba, Slovenija, miks, personalno in avtorsko

Tisti trije, ki me spremljate, ste se morda celo povpraševali, zakaj neki sem izginila in ali bode zgodovina tega zapisovanja res kratka.

Ha, pa ne bo.

V petek sem diplomirala in to je to. Končana zgodba in nikoli več je ne bom pisala tako dolgo. Z vsem spoštovanjem do mojega mentorja dr.Gregorja Tomca, ki mu absolutno dolgujem vso zahvalo, ki jo premore diplomant. Brez njegove (urne) pomoči ne bi šlo. Torej, Grega, hvala.

In zdaj bom lahko vso svojo pozornost preusmerila na majhne ognje, ki tlijo v meni. Nekaj žerjavic bo potrebno zanetiti, dodati malo olja in prižgati vžigalico. Potem bo vse jasno.

Menda te – ko diplomiraš- zagrabi ekstistencialna (ups, kakšna beseda je ratala) eksistencialna kriza. Če sem odkrita, za to niti ni časa. Niti potrebe. Za tisto pravo krizo. Vem pa, kam grem in kakšni so cilji.

Medij. Ena od žerjavic, čez katero že dolgo stopam. Peče, žge ko hudič, kadi se okoli in dim me ves čas spremlja. Ko grem na sever, da bi se izognila dimu, gre za menoj. Skušam ga ukaniti, pa je ves čas ob meni. Zato tudi vse naokoli te medijske žerjavice smrdi in dasiravno vsake toliko malce pojenja, se potem vrne še bolj zadimljen in smrdeč. A vztrajam. Za hojo čez žerjavico moraš biti tudi malo sado-mazo. Ne vem še, če sem.

Ah, glasba. Močan in krepak ogenj je nastal. Izbruhnil je v hipu, nenapovedan, sunkovit in vroč. A ne peče, le greje prijetno. To je moje bistvo, to bi profesionalizirala, ako bi šlo. To je ljubezen. To je največji del mene.

In z njo je povezan tudi glas. Moj najmočnejši medij. Raziskan in obvladljiv. Precej obvladljiv. Sinhronizacija, radijski eter, glasba…name it, you got.

In ker sem postala gospa (z diplomo), bom na ogovarjanje otrok in mladine (“Guspa, a lohk poveste….”) odreagirala zrelo.

Uh, kako zelo jasno mi je vse.

Pa ne povem.

PS: Knjiga se piše sama.

(Še vedno z največjim veseljem in zanosom tudi za www.vest.si)

  • Share/Bookmark


Madžarski blues
10.05.2007, 23:08
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, personalno in avtorsko

Ker je bil dan tako razburljiv, sem vesela, da je pri koncu. Zanimiv podatek tega dne – v Litvi izdelujejo konopljino maslo. To me je pa danes res fasciniralo.

Ob poslušanju Evrovizijskih šlagerjev (tako sem se letos po dolgem času odločila storiti) mi je rahlo dolgčas. Saj ni, da se v vmesnem času dolgočasimo, a prsti so me malce zasrbeli.

Goergia oz. Gruzija, Madžarska… tu se pa tudi konča.

No, tisto s konopljinim maslo. In še podatek, da največ sladoleda na svetu konzumirajo Novozelandci, v Evropi pa Finci. Zato ta multikulturni večer.

Skratka, ker me ta medijski kič današnjega dne drži pokonci in ker mi glasba zaključuje večerjo, napovedujem zmago Madžarske. Mimogrede, kaj pa je bilo tisto pred njimi?

———-

Izven kontekstualna misel: Pozdravljena Slovenija, vas že kaj peče vest?

  • Share/Bookmark


Triosk in čudne sanje
8.04.2007, 11:52
Zapisano pod: Glasba, personalno in avtorsko

Kako čudno. Že drugič sem sanjala iste sanje. Istega človeka, iste sanje. Počasi bom začela verjeti, da je vse skupaj že napol res. Ah, bizarno. Če bi ta človek vedel.

image096.jpg

Cvetoča češnja na poti v službo

Pirhi čakajo na mizah, ta močni hren tudi, pomaranče, šunka (ne na naši Trunkeljski).

Moje sanje pa so me čisto vznemirile.

Sinoči sem bila na koncertu Trioska, treh jazzistov iz Avstralije. Mega. Preizkušam jazz. Fantje so zanimivi, koncert je bil fantastičen. Še sama sebe sem presenetila (kmalu boste lahko videli post na vest.si). In prav fino se je bilo pogovarjati z njimi, z njihovimi avstralskimi šalami. Organizatorji (Kataman) so to super izpeljali, še majhna dvorana na Metelkovi je bila polna.

Če koga slučajno zanima, dokler ne zmontiram, je tukaj na ogled posnetek njihovega intervjuja na Poljskem :

Moj bo gor za dan, dva.

karaoke1.JPG

Ujeta v katarzičnem trenutku (foto: Denis Sarkić)

Danes se mi ne da preveč razmišljati. Brez zamere. O čorbi bom pisala naslednjič. Danes me ni vznejevoljila.

Lep praznik.

  • Share/Bookmark


DVORANA VZDIHLJAJEV vas čaka
11.02.2007, 11:45
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks, personalno in avtorsko

Že nekaj časa spremljam dogajanje v prostorih nekdanje ljubljanske tovarne Rog. Pred slabim letom dni so uleteli skvoterji (jasno je bilo v letu dni med njimi tudi veliko padalcev, ki so iskali le streho nad glavo in podobnih, pa so s časom ugotovili, da bo treba tudi kaj postoriti), z namenom, da neizkoriščeno površino izrabijo v koristne namene.

Vsake toliko jih grem pogledat, da vidim, kako napredujejo.

Zadnjič enkrat so me pa presenetili. Vem, da so namreč do zdaj napedenali kar nekaj hudih soban, prostorov (tudi Galerijo Kljub vsemu, ki se bohoti z steklenimi in pleksi vhodnimi vrati, stenskimi razstavami in sredinimi karaokami) , tokrat so me pa res presenetili in sem rekla, hudiča, tole je pa treba ljudem pokazat.

Da se pa lotiš (in to v troje, ker očitno ni bilo več prostovoljcev) pedenanja “večnamenske koncertne dvorane”, moraš imeti pa res veliko željo. Tako da, rečem lahko le:  tisti, ki iz besed stori dejanja, je zame car.

In tudi jaz jim bom, prmejdušdares , nekaj primaknila. Da bo Dvorana Vzdihljajev zalaufala! Mislim, da bo hudo huda.

  • Share/Bookmark