NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


Dež
31.05.2009, 10:03
Zapisano pod: miks

Spral je vse, tudi včeraj.

Pa vendar. Neki odtisi dlani so ostali neizbrisani in noč ni dočakala jutra. Kaj češ, so reči, ki se nikoli niso zgodile in vsaj en človek tega sveta se še ni naučil živeti.

“Lahko bi…”, zamrmra skozi zobe.

“Ne bi”, mu z dlanjo ustavim misel. S prstom narahlo potujem čez nos do brade.
(Vsakič, ko se spogledava, se nekje prižge majhen ogenj.)

“Ampak, narisala si mi pot med prsti…” Zdrzne se. Seveda vem. So meje, ki jih ne bo prestopil. Kot bi ga nekaj usekalo, bliskovito potegne roke k sebi in napravi distanco.

“Izginila bom, saj veš. Morda boš tu in tam pomislil, da sem te izdala, ker si pač ego. A tokrat ne gre zate. Tokrat se mi jebe zate.”
In ve, da to ni res. Ne jebe se mi.
Jebe se njemu, ker ne dojema.

Spet je pogledal v tla.

“Kakšna pička od moškega”, pomislim.
Naglo nataknem hlače in majico, se še enkrat obrnem in poskušam zamrzniti podobo v večnost. Tam stoji, čisto je otrpnil. Misli, da bo s pogledom rešil svet.

Zgrabim torbo, si nataknem še levi sandal in izginem skozi vrata.

Ta je bil res idiot.

(Katja Lenart: Pičke, 2009)

  • Share/Bookmark


In so trenutki…
14.05.2009, 02:22
Zapisano pod: miks

…ki se jih bom spominjala vedno in kjerkoli že bom. In ljudje, ki jih bom v večnosti imela rada. Občutki, ki jih bom znova in znova podoživela. Dotiki, ki jih nič na svetu ne more izbrisati.

Je energija, ki je nima nihče drug. Kdor to ve, ve za vselej.

Kot tole (hvala, Janez):

YouTube slika preogleda

(Morena, hvala da si zabeležila. Nič zato če se slika trese, za tole sem ti večno hvaležna).

Ali pa tole, s 3. Ladies Singers Night-a:

YouTube slika preogleda

Zdaj vem, kaj bom počela v Afriki. Ouje.

  • Share/Bookmark


Memorijal
11.05.2009, 22:25
Zapisano pod: miks


“Sveže poročeni…”

Pomlad se je zavila v sveže zeleno spolirano travo, diši po novem, zaudarja po spremembah…

Lahko bi sanjala…

Neskončnost v večnosti.

Se lahko nasmehnem? Se tudi ti?

  • Share/Bookmark


Moji zmagovalci
2.05.2009, 19:26
Zapisano pod: Slovenija, miks

Zdaj, ko je festival mimo, lahko priznam, da so moji favoriti definitivno zmagali. Marsikaj je bilo na meniju, vse je bilo užitno.

Vsi koncerti so bili presežni. Lahko bi se obregnila ob vsakega, lahko bi analizirala, pa bi vedno prišla do istega zaključka. Originalnost, sproščenost, nenarejenost – to zmaga. V hipu, ko se besede iskrenost, čutnost, harmoničnost (…) zlorabi, poslušalca/gledalca zapeče zgaga.

Kisha me je, priznam, pustila nekje na robu. Luštna scena, odrska dnevna soba, dodelan imidž, nebeški zvok trobente. A čez rob nekako niso skočili. Je pa zasedba pritegnila največ obiskovalske pozornosti, to je zanimivo (a logično). Kult zvezdništva, rumenega tiska in/ali visoke družbe. Ne vem.
Evo video, pa se prepričajte sami (se pardoniram, sounda se ne da izboljšat, precej hrupni so bili basi in moja kamera je imala supersonično-nadzvočni napad…):

YouTube slika preogleda

Definitivno pa takih festivalov Slovencem manjka. Žal manjka tudi posluha javnosti, medijev. A to je zgodba, ki mi ne bo pokvarila te superduper delavne sobote…kdaj drugič, če sploh (ne da se mi ponavljat).

Za desert moji favoriti (želela bi si, da jih kmalu občudujem nekje na velikanskem odru, kjer bi bilo slišati tudi skladbo, ki je tokrat ni bilo…4. na tejle plošči)Aphra Tesla in Električno gledališče:

YouTube slika preogleda

Naj živi muzika, naj se najboljšim odpirajo vrata, bleferji naj padejo v prepad pozabe.

  • Share/Bookmark