Ne daj se, Ines…
Objavil/a katja 28.6. 2008 pod Petkovi zadetki, Glasba
Tista misel se mi je dolgo podila po glavi, že zelo dolgo. Jasno mi je bilo, da se bo to nekega dne zgodilo, da se temu ne morem izogniti. Zadelo pa je kot fakina gromozanska kepa toče drevi, ko sem nemočno opazovala mojega saksojčka pred bajto.
In se je zgodilo, kar samo od sebe. Po neverjetni aklimatizacijski dobi, fazi tuhtanja in neprespanih noči (zgolj fraza), neskončnih kemičnih reakcij in bežnih prebliskov. V vsakem zbližanju je točka g, v vsaki kemiji je vrhunec. Ljudje smo nemočna bitja, bebci, če hočete.
In ker je prav tako, da vam ni nič jasno in da določene besede pač ne potrebujejo epiloga, pa sredinočna razmišljanja kar sama od sebe posrkajo labirinte misli, konfuzijo cigaretnega dima in potrebo po še. Sočne, masne in privlačno lepljive misli si pot vedno utirajo navzven, na prostost. Treba vas je zmesti.
Koliko gramov občutljivosti sem pridobila, ko sem se prepeljala skozi Bosno?
Kako daleč je segla roka, ki je potrepljala spomine na morijo in tisto sredo, ko je najprej umrla babica. Spomin na junijsko vročino, pa bizaren pogrebni sprevod, ki so ga na šmarškem pokopališču preletavala letala. Gledala sem mati, kako v črnem brez besed hodi po razgretem makadamu popoldanskega sonca in tiho ihti. Rada je imela svojo mamo.
Meni je bila predaleč.
In vedno znova me pretresejo te njihove zgodbe. Realne v našem nerealnem svetu.
Seveda ljubim. Ljubezen je neukrotljiva in noben gnev ji ne more do živega. Ne gre, če ljubiš, potem ljubiš.
Ne prižigam se na on in ugašam na off. Pragmatizem mi je tujek in beda, racinonalisti me odbijajo. Emocije so del življenja in vsakič ko mi jih kdo zatira, me izgublja. Boleče, ampak svobodno se odlepim, pa če je še tako privlačen. Ne bom rekla, da so jih zjebale mame, zjebali so se sami. Vsak si svoj film dela sam.
Da, prav imaš. To si zaslužim. Nič manj kot to.
(Nema veze sad, pssst, sve če bit samo još gorije. Ti samo šuti…pusti, nek te nosi reka…)
Komentarji
6 komentarjev na “Ne daj se, Ines…”
Komentirajte
Zadnji odstavek. Zaradi tega te berem. Redno.
Vau. Ne samo, da imaš rada Josipo Lisac. Celo fizično si ji podobna.
No, jaz jo tudi obožujem. Pa hvala za to. 
matej, hvala.
dajana, možno. neverjetna je. neverjetna.
Ah, kaj bi se zahvaljevala…piši še naprej in pomagaj razmišljati še drugim.
Lep dan želim!
M
Si sonček veš. Jap, to si zaslužiš. And don’t let anybody tell you different.
Smilijo se mi ljudje, ki ne opazijo, vidijo, pa čeprav gledajo in ki jih taki dogodki/ljudje/stvari/besede ne ganejo, ma ne sam ganejo, ne zašejkajo celga njihovega sveta.
Privilegij je te poslušat ali brat.
P.S.: Tako zelo lepo sem se imela včeraj, da to kar res ni! Ma vsi ste tok fajni in preprosti, da sem čisto očarana in raznežena!
P.S.S.: A smrčim, ko spim?
Irenca, nč nisi smrčala. Pa tut če bi, ni panike. To je vse organsko:)