Naivnost naivna…
Objavil/a katja 29.4. 2008 pod Petkovi zadetki, šmorn
Priznam. Človeska psiha mi je bila vedno izziv. Zato sem se tudi z leti skušala naučiti določenih veščin. Nič usodnega, nič nevarnega. Le malo bolj senzibilna sem morda. Zdaj, ko poti nazaj ni, se ima zgoditi tudi, da včasih koga kar preveč preberem in to ni nujno prijetno. Ker ljudje so mojstri mask in jaz to vedno znova pozabljam. Ah, naivnost naivna…
In vsak dan znova me kdo preseneti.
Danes. Čisto nove dimenzije (morda pa tudi ne, pa je to le mojster z dobro masko in kanček shizofrenije).
Ampak, res. Oči veliko povejo. Iskrene. Neiskrene. Zadržane. Take, ki prosijo. Ali jočejo navznoter.
In vsake toliko srečam nekoga, ki me bere in mu pustim, da me bere. Zakaj pa ne. Točno vem, kaj bere in kako bere. In pustim, vsake toliko. Naj se ljudje igrajo, naj raziskujejo. Nič ne skrivam.
In danes me je nekdo res presenetil. Mislila sem, da sem brala prav. Pa nisem.
Dobra šola. Take imam še posebej rada. Zgolj v vednost, saj ne, da vas kaj briga…
(Še dobro da nisem človek-klop. Vsaj nekaj.)
Komentarji
2 komentarja na “Naivnost naivna…”
Komentirajte
In te še vedno prizadene?
Kaj pa obratno? Če bereš grdo, pa ugotoviš, da si bral narobe? Tudi to se dogaja…meni skeptiku že…
lp, M
to je pa fajn, valda:) in tudi to se dogaja. ne samo tebi skeptiku…