Ena partizanska
Objavil/a katja 11.4. 2008 pod Petkovi zadetki
Bilo je v partizanskih časih, ko je bilo v naravi še tiho in slišali so ptice pet.
Majhna deklica je sopihala skozi gozd, da odnese tisto pismo. Pred mrakom bi bila morala prispeti do kmetije. Zeblo jo je že in temačen je bil gozd. Ravno je pognalo zeleno listje na hrastu in breze so zabrstele. Ustavila se je na široko odprti jasi, da malce počije na poznopopoldanskem soncu.
“Le kako se lahko ta pot tako prekleto (da, tudi otroci kolnejo) vleče…zadnjič se mi je zdelo veliko bliže”, je pomislila.
Nekje ampak res! daleč se je slišalo rahlo bobnenje. Seveda bi jo lahko bil kdo opazil, ko je takole počivala sredi jase, a očitno ni na kaj takega Metka niti pomislila.
Razmišjala je o šoli, pa o babici in njenih kravah, ki jih je iz dneva v dan manj. Kako jih je lansko poletje gnala na pašo gor v hribe. Kako je žvižgala na breg tam čez, ko so sosedovi gnali past. In potem so se čez hribček pogovarjali (no, tudi prepevali so - pastirske pesmi, se razume).In kako je zjutraj mati počasi in previdno iz prta odvila hleb kruha, odrezala precej zajeten kos, in ga dala njej. S toplimi rjavimi očmi jo je pogledala in pogladila po glavi: “Jej, Metka. Jutri bomo že kako”.
In ko je bila šola še odprta, ko je bila tam še tovarišica Marija, so s sosedovimi tremi po pouku često tekmovali, kdo bo hitreje doma. Vsi so bili oblečeni v šolske uniforme, ene so bile pač bolj in druge manj zloščene. Pri Crnkovicevih so imeli veliko kmetijo in župan je pogosto hodil na obisk, pa so imeli tudi toliko več pod palcem…in so zato pri pranju uporabljali pralni prašek Dior. In celo mehčalec so imeli. Njihove cunje so tako lepo dišale…Metka pa pač ni imela vsak dan druge uniforme, ona je imela samo eno. Nekateri so pač vsak dan oblekli svežo in skorajda novo.
“Spet sem se zasanjala”, se je zdrznila Metka. “Treba bo naprej”. Tale račun je treba dostaviti.
Pograbila je partizansko torbico in pogledala na uro. “Šit, ta klinčevi mobitel…spet mu je šla baterija”.
PS: Objavljeno tudi v paralelnem svetu…
Komentarji
3 komentarji na “Ena partizanska”
Komentirajte
katarina, anede
Ha, ha. Odlična parodija. Crni se bo moral temeljito zamisliti.