NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


Naivnost naivna…
29.04.2008, 02:00
Zapisano pod: Petkovi zadetki, šmorn

Priznam. Človeska psiha mi je bila vedno izziv. Zato sem se tudi z leti skušala naučiti določenih veščin. Nič usodnega, nič nevarnega. Le malo bolj senzibilna sem morda. Zdaj, ko poti nazaj ni, se ima zgoditi tudi, da včasih koga kar preveč preberem in to ni nujno prijetno. Ker ljudje so mojstri mask in jaz to vedno znova pozabljam. Ah, naivnost naivna…

maska

In vsak dan znova me kdo preseneti.

Danes. Čisto nove dimenzije (morda pa tudi ne, pa je to le mojster z dobro masko in kanček shizofrenije).

Ampak, res. Oči veliko povejo. Iskrene. Neiskrene. Zadržane. Take, ki prosijo. Ali jočejo navznoter.

In vsake toliko srečam nekoga, ki me bere in mu pustim, da me bere. Zakaj pa ne. Točno vem, kaj bere in kako bere. In pustim, vsake toliko. Naj se ljudje igrajo, naj raziskujejo. Nič ne skrivam.

In danes me je nekdo res presenetil. Mislila sem, da sem brala prav. Pa nisem.

Dobra šola. Take imam še posebej rada. Zgolj v vednost, saj ne, da vas kaj briga…

(Še dobro da nisem človek-klop. Vsaj nekaj.)

  • Share/Bookmark


Naša mati Ninja
19.04.2008, 18:45
Zapisano pod: Sobotni zadetki

…bo kmalu rodila. Medtem, ko čakamo mačje potomstvo, ji takole ob zgodnjih jutranjih urah delamo družbo. Čohljamo, predemo, crkljamo.

Ninja look

In ker je tako zelo socialna, se ji ves čas na polno dogaja. Ima svoj prestol, seveda, s katerega te brezbrižno nažene (pač prdne, kot znajo mačke, dvigne rep in jo popiha…ampak, vsiljivec pa tudi).

Prestol

Za cel album fotk že imam, rada pozira. Ve, da jo fotkam in razume. Res je kul.

Ninja dizzy

Če se vam zdi, da bi lahko vzgajali njene prihajajoče potomce, mi sporočite. Ampak – se morajo najprej roditi. Bodo pa ziher fejst lušni. Tako kot mama (in seveda njenih 6 cimrov)

Maca

  • Share/Bookmark


Kekci…
16.04.2008, 15:33
Zapisano pod: Vest

..so pridni in marljivi, vsak dan in do konca. Naj bo tokrat tole hvalnica celi ekipi, ker smo fajn.   

Seveda tukaj spodaj manjkajo mnogi, a obenem smo taki prav vsi.

UrhŠišNina ino moja velika malenkost: 

kekci…

Bajdvej – se najde kakšen neodvisni mecen, ki verjame v naše sposobnosti (ki jih ni malo!) in bi nas podprl? V zameno za kakšno kavo, video presežke in dobro voljo…Takih je vedno premalo…Vprašam pač.

Drugače nam pa prav nič ne manjka.

  • Share/Bookmark


Dete…
12.04.2008, 18:37
Zapisano pod: Sobotni zadetki

…kmalu bo treba spet na obisk.  Da se bo nasmehnil, ko bom vprašala,
kdaj
greva
v
Živalski vrt…

dete1.jpg 

  • Share/Bookmark


Ena partizanska
11.04.2008, 00:48
Zapisano pod: Petkovi zadetki

Bilo je v partizanskih časih, ko je bilo v naravi še tiho in slišali so ptice pet.

Majhna deklica je sopihala skozi gozd, da odnese tisto pismo. Pred mrakom bi bila morala prispeti do kmetije. Zeblo jo je že in temačen je bil gozd. Ravno je pognalo zeleno listje na hrastu in breze so zabrstele. Ustavila se je na široko odprti jasi, da malce počije na poznopopoldanskem soncu.

“Le kako se lahko ta pot tako prekleto (da, tudi otroci kolnejo) vleče…zadnjič se mi je zdelo veliko bliže”, je pomislila.

Nekje ampak res! daleč se je slišalo rahlo bobnenje. Seveda bi jo lahko bil kdo opazil, ko je takole počivala sredi jase, a očitno ni na kaj takega Metka niti pomislila.

Razmišjala je o šoli, pa o babici in njenih kravah, ki jih je iz dneva v dan manj. Kako jih je lansko poletje gnala na pašo gor v hribe. Kako je žvižgala na breg tam čez, ko so sosedovi gnali past. In potem so se čez hribček pogovarjali (no, tudi prepevali so – pastirske pesmi, se razume).In kako je zjutraj mati počasi in previdno iz prta odvila hleb kruha, odrezala precej zajeten kos, in ga dala njej. S toplimi rjavimi očmi jo je pogledala in pogladila po glavi: “Jej, Metka. Jutri bomo že kako”.

In ko je bila šola še odprta, ko je bila tam še tovarišica Marija, so s sosedovimi tremi po pouku često tekmovali, kdo bo hitreje doma. Vsi so bili oblečeni v šolske uniforme, ene so bile pač bolj in druge manj zloščene. Pri Crnkovicevih so imeli veliko kmetijo in župan je pogosto hodil na obisk, pa so imeli tudi toliko več pod palcem…in so zato pri pranju uporabljali pralni prašek Dior. In celo mehčalec so imeli. Njihove cunje so tako lepo dišale…Metka pa pač ni imela vsak dan druge uniforme, ona je imela samo eno. Nekateri so pač vsak dan oblekli svežo in skorajda novo.

“Spet sem se zasanjala”, se je zdrznila Metka. “Treba bo naprej”. Tale račun je treba dostaviti.

Pograbila je partizansko torbico in pogledala na uro. “Šit, ta klinčevi mobitel…spet mu je šla baterija”. 

PS: Objavljeno tudi v paralelnem svetu… 

  • Share/Bookmark


Orjaški medved…
8.04.2008, 11:33
Zapisano pod: personalno in avtorsko

…me je preganjal v sanjah. Precej osebno.

Nekje v hribih, v kočo je upadel, nismo mu mogli ubežat, jao mene…

Pa sem rekla ob osmih, da ne bom zadremuckala nazaj. Zdaj pa imam. Kakšna kazen! …

Rjav grizli, z velikanskimi čekani, kako je lomastil po meni…grrrrr.

Help!

Kaj naj to zdaj pomeni? 

  • Share/Bookmark