A cappella
Objavil/a katja 5.11. 2007 pod personalno in avtorsko
Danes je bil dan, ko se človek vpraša:
kam, hudiča, grem in kakšen ima to smisel? (lahko bi se res odselila v Afriko, kupila kos zemlje in otroke učila angleščine in pesmice bi jih učila pet…)
ali pa
zakaj moj patent ni dober? (še dobro, da sem šla na ta dolgi sprehod in se razdebatirala z Velikim)
ali pa
bi lahko imela boksarja? (res so mi psi s karakterjem…)
ali pa
kako, da nisem videla tistega avta z leve? (in foter mi bo zdaj celo večnost moril, kako sem divja in da zaradi mene ne more spat in da se mi bo enga dne res kaj zgodilo na cesti pa take….)
morda
kako to, da je jesen tako lepa? (sam da ni mrazzzzzz, joj kako sovražim ta mraz…)
lahko pa tudi
zakaj ni poljub ob slovesu še malo trajal? (zgolj retorično vprašanje)
Komentarji
15 komentarjev na “A cappella”
Komentirajte






Saxo ostal pri življenju?
ofkors. sam v šoku je pa še vedno…
Danes res!
O ja bokserji! še ena ljubiteljica.
In zakaj ni poljub trajal večno?
Ker je bil poljub ob slovesu.
Saj veš, katja: Usoda ko po dolgih letih spet dobiš mail od osebe ki ji je posredovala mail oseba ki je posnesla tvojo slavo med internetne zvezde / ko me ni hotel noben Slovenski rotacijski medij /
in potem pošiljaš maile kot nor, balkasnka komedija pa še vedno čaka da jo daš v ddv se nekoliko vprašaš?
Komu? Čemu? Zakaj?
Iskanje smisla nima smisla, najbolje se je prepustiti usodi!
lorwales, usoda se zadnje čase igra z mano. ne vem, če ji verjamem. usoda ignorira in komplicira.
eh, čeprav, ko gre gor, mora iti tudi dol.
mi je pa prijatelj vrgel angelske karte, ne vem zakaj, dvakrat zapored in me na smrt prestrašil. obakrat so se odprle iste karte. ki so govorile skoraj nemogoč scenarij, pravzaprav je vedno bolj nemogoč.
baaaaaaah. kakšna beda, ta jesenska depresija v ljudeh.
aja…in do pred kratkim v usodo sploh nisem verjela. zdaj počasi spet nehavam…
ej, mladinc, pa nima veze z Vestjo. te kr vidim, ko se režiš
welcome back.
Jebeš usodo. Pepustiš se toku in zraven ne filozofiraš preveč. Zagrabiš taprave stvari in to je to.
itak, da jebeš usodo. tako al drugače, heh.
Še bodo druge ideje…patenti….slava…
in takrat veš kam se moraš obrnit
ali si že kdaj doživela poljub, ki je trajal predolgo….tam ne bi ostalo hrepenenje…nekatere stvari še čakajo nadaljevanje
internetne zvezde…hahahahahahahahahahahahahahaha…..kučeva Slo scena
Veliki
Usoda nas spremlja, usoda nas zapeljuje, usoda nam daje……………………..
ampak, una scena z angelskimi karatami mi še vedno ni jasna.
Veliki, sej že vse veš….
lordwales, bo že držalo, če tako praviš….