NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…

katja.lenart@gmail.com

A cappella

Objavil/a katja 5.11. 2007 pod personalno in avtorsko

Danes je bil dan, ko se človek vpraša:

kam, hudiča, grem in kakšen ima to smisel? (lahko bi se res odselila v Afriko, kupila kos zemlje in otroke učila angleščine in pesmice bi jih učila pet…)

ali pa

zakaj moj patent ni dober? (še dobro, da sem šla na ta dolgi sprehod in se razdebatirala z Velikim)

ali pa

bi lahko imela boksarja? (res so mi psi s karakterjem…)

ali pa

kako, da nisem videla tistega avta z leve? (in foter mi bo zdaj celo večnost moril, kako sem divja in da zaradi mene ne more spat in da se mi bo enga dne res kaj zgodilo na cesti pa take….)

morda

kako to, da je jesen tako lepa? (sam da ni mrazzzzzz, joj kako sovražim ta mraz…)

lahko pa tudi

zakaj ni poljub ob slovesu še malo trajal? (zgolj retorično vprašanje)

 

Komentarji

15 komentarjev na “A cappella”

  1. nejcjemec - 5.11. 2007 ob 02:11

    Saxo ostal pri življenju?

  2. katja - 5.11. 2007 ob 09:09
    katja

    ofkors. sam v šoku je pa še vedno… :)

  3. alen - 5.11. 2007 ob 17:48

    Danes res!

  4. dfunkydrek - 5.11. 2007 ob 23:32
    dfunkydrek

    O ja bokserji! še ena ljubiteljica. :)

    In zakaj ni poljub trajal večno?

  5. katja - 6.11. 2007 ob 02:23

    Ker je bil poljub ob slovesu. :(

  6. lordwales - 6.11. 2007 ob 21:16

    Saj veš, katja: Usoda ko po dolgih letih spet dobiš mail od osebe ki ji je posredovala mail oseba ki je posnesla tvojo slavo med internetne zvezde / ko me ni hotel noben Slovenski rotacijski medij /
    in potem pošiljaš maile kot nor, balkasnka komedija pa še vedno čaka da jo daš v ddv se nekoliko vprašaš?

    Komu? Čemu? Zakaj?

    Iskanje smisla nima smisla, najbolje se je prepustiti usodi!

  7. Katja - 6.11. 2007 ob 21:55

    lorwales, usoda se zadnje čase igra z mano. ne vem, če ji verjamem. usoda ignorira in komplicira.

    eh, čeprav, ko gre gor, mora iti tudi dol.

    mi je pa prijatelj vrgel angelske karte, ne vem zakaj, dvakrat zapored in me na smrt prestrašil. obakrat so se odprle iste karte. ki so govorile skoraj nemogoč scenarij, pravzaprav je vedno bolj nemogoč.

    baaaaaaah. kakšna beda, ta jesenska depresija v ljudeh.

  8. Katja - 6.11. 2007 ob 21:58

    aja…in do pred kratkim v usodo sploh nisem verjela. zdaj počasi spet nehavam… :)

  9. mladinc - 6.11. 2007 ob 22:28

    :)

  10. katja - 6.11. 2007 ob 22:57
    katja

    ej, mladinc, pa nima veze z Vestjo. te kr vidim, ko se režiš :) welcome back.

  11. dfunkydrek - 6.11. 2007 ob 23:10
    dfunkydrek

    Jebeš usodo. Pepustiš se toku in zraven ne filozofiraš preveč. Zagrabiš taprave stvari in to je to.

  12. katja - 6.11. 2007 ob 23:56
    katja

    itak, da jebeš usodo. tako al drugače, heh.

  13. Aljaž - 7.11. 2007 ob 11:34

    Še bodo druge ideje…patenti….slava…
    in takrat veš kam se moraš obrnit

    ali si že kdaj doživela poljub, ki je trajal predolgo….tam ne bi ostalo hrepenenje…nekatere stvari še čakajo nadaljevanje

    internetne zvezde…hahahahahahahahahahahahahahaha…..kučeva Slo scena

    Veliki

  14. lordwales - 7.11. 2007 ob 12:37

    Usoda nas spremlja, usoda nas zapeljuje, usoda nam daje……………………..

  15. katja - 7.11. 2007 ob 20:24

    ampak, una scena z angelskimi karatami mi še vedno ni jasna.

    Veliki, sej že vse veš…. ;)

    lordwales, bo že držalo, če tako praviš…. :)

Komentirajte