NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


Alkoholizem ali…?
25.07.2007, 12:48
Zapisano pod: miks

Ja, tole je delikatna zadeva. Ker je alkohol del naše kulture. Ker smo že vsi videli pijanega človeka. Ker je tistih, ki alkohola ne konzumirajo, tako presneto malo. In ker je težko priznati- sebi ali tistim okoli tebe- da si morda celo alkoholik.

A pustimo moralo in se raje posvetimo družbi. Kje se ga najlažje nacedimo, v tem letnem času, denimo. V domači kleti, če je primerno ohlajena. Ali pa na pikniku v naravi, na vrtu domače hiše, morda se poda gostilniško vzdušje ali pa zgolj čas po kosilu. Nekateri si dajo duška na proslavi ob dnevu državnosti, spet drugi redno obiskujejo javne svečane priložnosti, na katerih so na velikih okroglih mizah elegantno v brezhibni simetriji postavljeni pecljati kozarci z belim in rdečim.
In zdaj kratka, zgolj hipotetična, vizualizacija. Tričlanska družina, na hrvaški obali, v kampu. S psom. Sine v dvajsetih na morju ravno praznuje jubilej. Privoščijo si fino večerjico pred prikolico, malo so že spili in seveda tudi kakšno glasno rekli. Domača viža tudi paše zraven, pa še malo turbo folka za slavljenca. Recimo, hipotetično. Pravila pa so jasna tudi v kampu. Po deseti (ali pa enajsti, saj je vseeno) tišina v kampu.
Pride varnostnik, vsega hudega (ne)vajen. Tudi sam morda konzimira alkohol. In potem se kar naenkrat, v trenutku, odvije burleska. Oče je židane volje in se malo poheca z varnostnikom. Mati in sin- tudi precej židane volje- pa se (okej, tega si ne zmorem predstavljati, a morda si lahko vi) pa se fizično spravita na gospoda v uniformi. In potem še pes. Hop, po stričku in pesti že padajo…Zdaj se od nekod prikaže še policija in BUUUM po familiji. Pa smo tam. Sloveci v sporu s Hrvati. Spet!
Konec vizualizacije
Hecen film, ni kaj. In MORDA je bil vsega kriv alkohol. Morda… pa tudi ne.

(Komentar, danes ob 14:00 bo objavljen na www.vest.si)

Prijetno poletje želim!

(Sem spada tudi kakšen kozarček ali dva)

  • Share/Bookmark


Sanje: Hiša z vrtom
16.07.2007, 21:47
Zapisano pod: personalno in avtorsko

Tokrat en počitniški post. Oseben, če hočete. Zgolj v vednost, da boste brali z merico tolerance.

Trunklji se selimo.

Selitev je – priznamo ali pač ne – ena hudo stresna zadeva.

Tokrat smo našli fantastično vrstno hiško, tako z vrtom, dvema kopalnicama, štacuno in barčki za vogalom, pa garažo ima in luštno kuhinjo. Velikanska dnevna soba in soba z balkonom sta le še pika na i in naj še kdo reče da si tega ne zaslužimo.

Ker smo se do zdaj stiskali v stanovanju, v katerem že dolgo marsikaj odpoveduje, pred kratkim je ubogi črni Volkec ( veliko manj se mi smili njegov lastnik) k nam prinesel še mutirane bolhe, nedolgo nazaj pa je crknil še pralni stroj iz prazgodovine. In lastniki so sploh nonšalantni. Ko pridejo po najemnino (kar tudi ne redno, a pridejo) obljubijo, da bodo to in ono popravili…pa se to navadno ne zgodi. Čeprav so nam po enem letu zamenjali kuhinjsko pipo, to pa tudi nekaj šteje. Medtem pa je v lijak odteklo precej vode. Pri nas bi temu rekli frokanje (potrata brez primere). A ta zgodba je zdaj, upam, zaključena.

Tole s selitvijo je razburljivo in naporno.

S Polono sva založili enormno vsoto denarja, da smo lahko plačali varščino in agencijo (jebiga, imamo 2-letno pogodbo, 2-mesečni odpovedni rok in na prvi pogled prijaznega in razumevajočega landlorda). In kar precej sva se trudili, da bi našli nekaj primernega.

In zdaj sta na voljo še dve sobi, iščemo torej dva cimra. In če takole pogledam, preferiram moška sostanovalca. Ker smo že zdaj tri babe in en dec.

Idealni cimer je naslednji: tam nekje med 28-33 let (okej, plus minus nekaj let), z vsaj približno zarisanimi cilji v življenju, precej družaben, z občutkom za higieno, zaradi mene lahko kadi in pije (ok, saj vemo, v nekih normalnih mericah), samskih itak že skorajda ni več, zato so taki še bolj zaželeni, če pa že hočete, naj bo vsaj malo simpatičen. Izbirala bo itak intuicija (tudi Zoranova).

In hiška je res luštna. Ima celo mansardo tam zgoraj. In že odkar sem se pridružila Trunkeljcom sanjamo o hiški z vrtom. Na Prulah.

Dobili smo jo tam na Poklukarjevi, kar pa tudi ni tako zelo odročno. A ima vrt, tak lep zelen in prijazen. Pekli bomo na žaru, vrtela bom poje, morda si bomo postavili bazenček za noge namakat, avto bom parkirala v garažo in še bo prostora za dva, posadili bomo zelišča in solato in paradajz, rožice bodo končno prišle do izraza, kosili bomo travo.

Skratka, razumite me, tudi jaz sem samo človek. In ta hiška mi je polepšala poletje. Upam, da bo vse uredu.

In piknik bo.

Za 850 evrov na mesec pa tudi ne najdeš kar tako 3-nadstropnega bivališča s pravljičnimi vibracijami. In svojo sobo bom imela za 142 evrov na mesec. Ah, lepa je ta hiška.

In vestno bomo skrbeli zanjo.

Ah…

  • Share/Bookmark