NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


Ljerka v medijski čorbi 1
14.04.2007, 03:29
Zapisano pod: MEDIJSKA ČORBA

Prav pomisliti sem morala, kako se je vse skupaj pričelo. Eno toplo junijsko dopoldne (tam ene pet, šest let nazaj) me je poklical spodnji sosed (v bežigrajskem študentu, a to so bili časi). Češ, da je ob 13ih ena avdicija na RTVSLO. In da on res ne bi šel sam, zakaj ne bi šla oba. Se mi zdi, da se mi prav ni dalo.

Pa je skuhal dobro kavo in sem šla. Na Resljevo, v prostore Izobraževalnega središča (takrat je bil IS v polnem razcvetu) RTVSLO.

V prvi sobi je ovalna miza. Nekdo je naokoli skakal s kamero (Irena K. je snemala prispevek za Dobro jutro, o avdiciji). Avdicija je bila klasična, še leta kasneje izgleda isto. Izpolniš klasičen formular, podatke in izkušnje in ideje in vizijo in želje (pa še kaj se včasih zapiše zraven). Eno novico sem morala prebrati v kamero, nekaj me je spraševala in bila zelo prijazna z menoj. In spomnila se me je z RGL-a. Seveda, saj je bila moja šefica skoraj pol leta in nisva se najbolj marali. No, in takrat – se prav spominjam- sem nekaj odlično zimprovizirala. Mogoče, kdove, je ravno to Ljerki kliknilo, da me je izbrala. Tega še danes ne vem.

Ja, Ljerka Bizilj je bila glavna v sobi, kamor so nas drugega za drugim klicali. Tudi teh avdicij sem kasneje mnogo videla, nekatere sem celo snemala zanjo. Da smo si potem v redakciji, pozno zvečer, hihitajoče ogledovali, češ, prmejduš, tale je pa hud. Ali huda. Priznam, malo smo bili firbčni in smo se zbrali naokoli TV-ja in se naslajali ob posnetkih z avdicije. Kjer je bilo sto ljudi, sto čudi. Ma, kaj, priznam pač. Mnogi ne bi.

No, in dobim pisemce, tako uradno: “Izbrani ste bili v ožji krog avdicije. Pridite na sestanek v ponedeljek” blablabla. Sestanek, ja. Sestanek oddaje Dobro jutro (mi smo pa mislili, da bomo pristali v kakšni hudi, znani oddaji). Marko (spodnji sosed, ja) si je želel biti voditelj, mene je odkar pomnim zanimala slika, kamera, produkcija (kdo bi si mislil, da bom potem kar tri sezone vodila otroško oddajo in vzljubila kamero tudi s te pozicije).

In se spomnim, da je bilo “vmes” (med avdicijo, prvim povabilom in sprejetjem, ter uradnim začetkom mojega televizijskega dela ) poletje. In se je Katja odpravila na hrvaško obalo. Dol z Andražem, potem pa sama dalje na Dugi otok. Brezčasno.

In me nekega dopoldneva kliče Mateja U., organizatorka oddaje Dobro jutro (v nadaljevanju DJ). Da imamo čez tri dni sestanek in če lahko pridem. Meni se je zdelo blazno pomembno in me je – s pirčkom v roki, nogami na balkonski ograji in kupom dobre družbe- čisto namorilo. A zdej moram pa na ta (oprostite izrazu) kurčev sestanek v Slovenijo. In to mi zdej poveste. Prav jezna sem bila. A sem se čez dva dni vseeno odpravila na pot proti Ljubljani. Še danes se spomnim Nizozemskega para, kako sta me na trajektu iz Dugega otoka proti nevemkam nasekala z dalmatinsko rakijo. Ampak sem prišla.

Se spomnim Boštjana, ki je pred mojim odhodom rekel: “Sam zdej pa le glej, da boš tole službo dubla”. Ha, seveda sem jo.

In se je začela zlata doba pri Ljerki. Na začetku sem se je blazno bala. Ja, prav neprijeten strah mi je vzbujala. Tak zoprn. Taka vzvišena, tečna gospa se mi je zdela. Ki pa je znala biti (ob dobrih dnevih) tudi zelo zabavna, le njenega humorja si se moral rahlo navleči. To je hud cinik, bi jaz temu rekla. V filmski verziji, s prozacom.

Delala sem take preproste, zanimive prispevke (še zdaj jih imam nekje arhivirane na VHS, žal ne vseh). O čevljih, zeliščih, LPP-ju, mini-golfu, študentariji… Z odličnim snemalcem, ki je dostikrat samoiniciativno režiral moje prispevke. Z veseljem, ker sva se zaštekala. Maks je bil (zdaj je nekje na Havajih, na ladji) – to lahko zdaj mirne duše rečem – najboljši snemalec v moji televizijski karieri. To je človek in pol, brez njega se ne bi nikoli naučila vsega, kar znam in brez njega me kamera ne bi nikoli vzljubila.

Ljerka je naše prispevke v slogu velike šefice vsakič na sestanku malo pokomentirala. Ne vseh, zato si čakal, da izbere tvojega. Ali pač ne (če je imela slab dan, je znalo njeno pljuvanje po našem trudu kar zaboleti). In smo skupinsko pogledali prispevek, ter ga komentirali. In ta metoda se meni zdi zelo dobra. Ko nekaj ustvarjaš, mora biti feed-back, kritika pa naj bo konstruktivna.

Prvo leto sem se z Ljerko držala na distanci. To je bilo začetno obdobje oddaje Dobro jutro na nacionalki. Takrat smo z veseljem ustvarjali, ideje so bile sveže, neuporabljene, neprežvečene. Za timing, ki nam je bil na voljo za en prispevek (tam okoli 3 minute), smo imeli idej nešteto.

Ljerko sem gledala kot avtoriteto. Z ostalimi sodelavci smo se povezali v team. Tanja P. in Sašo N. sta danes edina, ki sta ostala z moje avdicije. Vsi ostali smo se odcepili od te psihoze. Ljerkine psihoze.

In če sem se Ljerke v prvi fazi nekoliko bala, so te zavore v naslednjih letih nežno popustile.

Pridem nazaj…

  • Share/Bookmark



14 komentarjev
Komentiraj

Ja. In lani januarja, ko sem bila jaz na avdiciji, je bilo čisto isto. Samo, da je bila poleg nje Maja nevemkakosepiše, s katero sva špikirali na Radiu Študent. Jaz sem sicer delala v notranjepolitični redakciji že v osemdesetih letih.V svojem življenju sem bila na kakšnih dvajsetih avdicijah in vsepovsod je bilo enako.
Ljerka je sicer dobra novinarka. Psihoze… več ali manj jih ima vsak “normalen” človek, ki ima opravka z novinarstvom, napadi nanj itd. :(

avtor: Dajana 14.04.2007 @ 10:36

katja

No, in? Si zdaj tam? Je Ljerka fajn šefica?
Koliko avdicij je bilo uspešnih od 20tih?

avtor: katja 14.04.2007 @ 16:44

Ah ne, nisem nikjer. Te avdicije sem delala lani januarja – eno za nacionalko, eno za Net TV in eno za TV Papriko. Kanal A, kjer sem leta 1994 delala zastonj me ni plačal. :evil: Ljerka je v redu, ampak jaz jo poznam iz osemdesetih. Od 1995 do 2005 sem živela na Dunaju in sem izgubila stik z ljudmi, ki so medtem seveda delali svojo kariero. Od teh avdicij je bila uspešna takrat leta 1982, ko sem delala v notranje-politični redakciji z Tomažem Perovičem, Darjo Verbič in Tanjo Lešnik in drugimi, katere imena sem pozabila. Na Radiu Študent sem bila drugorazredna špikerica eno leto pred tem. Zdaj pa… pišem knjigo.

avtor: Dajana 14.04.2007 @ 18:19

katja

a, potem poznaš vonj medijske čorbe…:)

avtor: katja 14.04.2007 @ 18:41

Vonj? Ja, po plesnobi. :(

avtor: Dajana 14.04.2007 @ 19:05

Ne vem sicer, kaj sledi, ampak lepo je prebrati lepe stvari o ljudeh. Ljerka kljub svojim “psihozam” v mojem spominu ostaja kot ženska na mestu. Napake? Kdo od nas jih pa nima!? Maks, z njim nikoli nisem delala, ga pa poznam – fajn pobč. Zdaj je na ladji – dreamjob :)

avtor: tjasa 14.04.2007 @ 19:52

ma, ja, lepo o lepem.
Saj Ljeri je ženska na mestu. Z napakami, na odgovornem mestu.

A bistvo mojih zapiskov vsekakor ni v Ljerki. (Don’t forget, I am talking about media.)

avtor: katja 15.04.2007 @ 11:09

morda pa v čorbo vržeš še kakšno vezano na “honorarje”. Namreč lokalna začimba govori o radijski postaji, kjer se šefi vozijo z vozili višjega cenovnega razreda, moderatorji pa za nekaj vklapljanj v eter prejmejo mizernih 4€/h.

Imaš dovolj velik pokrov na loncu? :)

avtor: Blaž 15.04.2007 @ 21:38

oja, to je bistvo mojih zapiskov…do katerega počasi prihajamo…Pokrov na loncu je ves čas rahlo privzdignjem in na vrhu čorbe se peni. Tudi naokoli je vse penasto, a ogenj ne ugaša.

avtor: katja 15.04.2007 @ 23:26

Bravo, Katja, tko se dela! Zobe je treba pokazat, pa pol tist, kar je trdega v corbici velik lazje po goltancu stece!

avtor: Zgaga 18.04.2007 @ 14:47

Heej Katja!
Ja ja…ponedeljkovi sestanki…v bistvu jih ne pogresam prav NIC!! Sem pa ravno zadnjic poklicala Tanjo P., ko sem bila v Lj, pa se nama zal ni uspelo dobit… Anyway…o odnosih z Ljerko ne bom nic rekla, o avdicijah tudi raje ne…smo se imeli pa mi (brez nje) fajn :)
Ti si bila vedno carica, Maks je bil pa daaleec najboljsi kamerman (ceprav so bili studijski tud face…danes si sploh vec ne predstavljam, da bi se lahko ob 7ih zjutraj smehljala v kamero)- js mu tud privoscim, da uziva!
Uf..prevec nakladam (as usual) :)
Uziivaaj na max
Pozdravcic iz Belgije

eva

avtor: Eva 27.04.2007 @ 13:11

katja

Eva!!!!

Kako si me pa ti našla?
No, ko prideš naslednjic v SLO, se kej oglasi…bova sle na kavo. Verjetno mas VELIKO za povedat.

Takle mamo, kot vidis. Pisem knjigo.

Pozdravcic iz Ljubljane, K.

avtor: katja 27.04.2007 @ 16:57

uau! go katja!!
js pisem samo diplomo… *blushing*
kava itak – ampak pomoje sele po poletju :( grem najprej se malo studirat (ce so se ze ponudli, da mi placajo :) ) potem pa se malo z ruzakom okoli..
sej meni niti ni blo tok grozno, glede na to, da je bil tv moja obstudijska dejavnost…lahko pa prispevam kaksno izjavo za v hall of fame – “vodenje je bilo vredu, samo dekolte bi pa res lahko imeli globlji” :) :)
brez stilista in na lastne stroske ne hvala ;)
Te berem ;)
lpe

avtor: Eva 29.04.2007 @ 22:21

aja
nasla sem te pri stricu jonasu ;)

avtor: Eva 29.04.2007 @ 22:22



Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

(obvezno)

(obvezno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !