Za mojo bico
Objavil/a katja 13.2. 2007 pod miks
Kmalu bo dve leti, odkar je šla. Tako, na hitro, čeprav me je na to dobro pripravila.
Tale post bo mogoče komu morbiden, patetičen. Kakorkoli. Vsi imamo podobno zgodbo.
In zakaj sem se spomnila nanjo?
Bizarno, res. Ko sem danes dolgi dve uri poslušala mestne svetnike ljubljanske, sem pomislila. Kako bi me ona pogledala, kaj bi rekla.
“Aj, Katica, a ni škoda cajta?”
“O, je. Pa še kako…”, bi ji rekla. “Ker je toliko pomembnejših stvari na tem svetu, vem..”
Partizanska mati je bila. Taka, ta prava. Vse njene zgodbe poznam. In kako resnične so bile. Pred šestdesetimi leti in več, ko je bil svet drugačen. Popolnoma.
Smehljala se mi je z iskrivimi očmi, ko sem ji kazala moj prvi mobitel. Tistega eriksonovega cigla, ki je bil čisto uredu. In je dolgo zdržal.
Ona me je poslušala, ko sem prvič spregovorila v radijski eter.
“Katica je na radiu, dej bolj na glas..”, jo slišim.
In ko sem ji razlagala o Ljubljani, kako je tam lepo, me je držala za roko, pobožala me je po licu in se smehljala. Tako lepo se je znala smehljati, nalezljivo. Pa tisti bankovci, ki mi jih je vsakič po penziji stiskala v roko, da ne bi kdo opazil. Vnukov je imela skoraj sto, ni mogla vsakemu stisniti drobiža v roke. Penzija je bila majhna. In čeprav je bilo le za čaj, sem ji večno hvaležna. Naučila me je ceniti denar, pa tudi trdo delo. Moja bica.
In ko sem jo videla zadnjič, sem vedela, da ne bi smela. Človek na morfiju ni človeški. Pa vseeno, ko sem ji stisnila dlan, je zagotovo vedela. Vse, kar ji nisem utegnila povedati, pa sem tako želela.
Ker ne maram obletnic, ker mi nič ne pomenijo, bom prižgla majhno svečko in mislila nate. Ker brez tebe tudi mene ne bi bilo.
Komentarji
4 komentarji na “Za mojo bico”
Komentirajte






…žalostno…
Me tvoja pripoved spominja na zelo podobno zgodbo iz mojega življenja. Ni nam preprosto, ko jih pogrešamo. So pa spomini zato toliko lepši in predvsem, niso minljivi…
naj bo … lep spomin, lep dan.
[…] srcu mladi April 17th, 2008 Če bi bil kateri od mojih starih staršev še živ, bi mu gotovo pokazala to neverjetno zasedbo. Čista fascinacija, […]