NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE VIDIM JAZ…


takle mamo…
16.01.2007, 10:30
Zapisano pod: Film, miks

Danes razmišljamo o videoprodukciji v Sloveniji. Sem minuli konec tedna snemala videospot za enega slovenskega glasbenika. Za skorajda no-budget.

Zanimivo, kako znajo jamrati ti glasbeniki. Kako je težak njihov kruh, kako so oni nerazumljeni, kako je težko napraskat skupaj tistih dvesto jurjev, da lahko plačaš vsaj minimalne stroške produkcije. Ja, dvesto. Ker mu vse ostalo zrihtamo zastonj. In se mu zdi, da je to itak samoumevno.

Ne razumem, kako lahko Nina Osenar (tako so mi povedali), v nekaj snemalnih dneh snema videospot za 30 MILIJONOV, na drugem koncu Slovenije pa en neuveljavljen virtuoz na harmoniki stoka, češ, da si ne more privoščiti več kot 200 čukov stroškov(sori, še vedno razmišljam v tolarjih). Čeprav vozi nekaj milijonov vredno skoraj novo temno-modro felicio, s svojim imenom na avtu.

Sem rekla, prav, če sem ti prvega naredila džabe, da probam…ti drugega – ker si to ti – naredim za 200 čukov. Ker tokrat boš plačal vsaj produkcijo, ne bom ti rihtala zastonj kamere, igralcev. Tokrat moji frendi ne bodo delali zastonj.

Ma, jebat ga. Sem mislila, da bo razumel.

Izpljunemo idejo, jo on zgrabi, pristane na kritje osnovnih stroškov.

Pa se mu očitno ne sanja, kolikšni so. Mu razložim, da so sicer, jasno, lahko tudi milijonski. In da tudi tako se da. Ampak, ker si ravno ti, bom probala zrihtat čim cenej. Srečko.

In ne šteka. Ne ceni. Misli, da to itak ni nič vredno. Da produkcijski team s stroški pretirava (200 tisoč sit, 835 evrov). Ker se poznava.

In na koncu ugotovim, da je še catering (hrano, konkretno sedem gumijastih pizz in nekaj litrov vode in soka) na setu plačal iz tistega produkcijskega 200 čukov vrednega fonda. Jao, človek.

In sem se odločila, da sem tokrat zanj delala zadnjič. Mimogrede, material je odličen. Predvsem zaradi profesionalnih lučkarjev, igralcev (in skoraj zastonj izposojene opreme) in vloženega truda. Zadovoljna pa sem tudi s kadri, ki sem jih posnela. Ko bomo zaključili s postprodukcijo, bi to znal biti hud videospot.

In za M.D. ne bom delala NIKOLI več. To je dejstvo. Človek me je razočaral. Ker misli, da se ves svet vrti okoli njega. Ves čas razlaga, kako je on “bogi”, kako, da nima denarja. Kako težko je življenje umetnikov, ki da jih nihče ne ceni in spoštuje.

In na drugi strani podcenjuje naše delo, ali pa se niti ne potrudi, da bi razumel. Njemu se zdi samoumevno, da bomo jaz in moji prijatelji zanj delali zastonj.

Ah, škoda. Nikoli najbrž ne bo dejansko razumel, kakšno uslugo smo mu naredili. Za dvesto čukov “vredno” produkcijo, oziroma zastonj.

Hvalabogu, da me tistih sedem dobrih frendov, ki so dva dni garali zastonj in potrpežljivo prenašali “Cut!, A lahko tole prosim še enkrat?”…

…ni poslalo v pm. Ker me očitno razumejo in cenijo. Za razliko od M.D.

Zato – hvala vsem, ki ste mi pomagali narediti ta spot. Za tisti simbolični honorar ( nekaj deset evrov na glavo, za dva dni garanja). Hvala.

Zadoščenje? Je. Ker z vsakim takim projektom ugotovim, da se da marsikaj narediti za zelo malo denarja. A takole nikoli več.

No, pa sem izpljunila.

http:www.vest.si

  • Share/Bookmark



3 komentarjev
Komentiraj

civka

He he he, Katja, kako že gre? Osel gre samo enkrat na led… Pa mislim, da si se tudi ti kar nekaj krepkih naučila glede spoštovanja… ;)

avtor: civka 16.01.2007 @ 10:46

oja…Sej to sem rabla samo izpljunit nekam. Vso to jezo, obenem pa tut zadovoljstvo, ker je ratalo.

Na takih zadevah se učimo.

:) Lp, na Koroško!

avtor: katja 16.01.2007 @ 10:56

markopigac

se srecujem s podobnimi primeri.

avtor: markopigac 8.02.2007 @ 12:21



Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

(obvezno)

(obvezno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !